Razblinjamo mite o psih!

Psi ob nas živijo že več kot 12 tisoč let in po tako dolgem sobivanju bi si mislili, da svoje najboljše prijatelje kar dobro poznamo. Vendar pa včasih najslabše vidimo prav to, kar imamo tik pred nosom, zato kar nekaj naših prepričanj o psih v resnici ne drži povsem. Preučili smo 12 pogostih pasjih mitov in poskušali ugotoviti, ali se v njih skriva kaj resnice.

1. Psi so barvno slepi.

Čeprav psi res ne vidijo toliko barv kot ljudje, pa to ne pomeni, da so povsem barvno slepi. Imajo dva receptorja za barvo, medtem ko imamo ljudje tri. Vidijo torej lahko več barv in celo več odtenkov rumene, modre in sive. Njihova vidljivost je tako bolj podobna ljudem z rdeče/zeleno barvno slepoto, kot pa popolnemu nezaznavanju barv.

2. Če pes maha z repom je gotovo vesel in prijazen.

Pasji telesni jezik je vseeno malce bolj kompleksen in potrebno je brati vse telesne znake, ne zgolj enega.

Psi namreč lahko mahajo z repom tudi, ko so vznemirjeni, pozorni, ali celo tesnobni in agresivni. Zato je odsvetljivo poskušanje božanja neznanih psov brez odobravanja lastnika, četudi pes maha z repom in je na prvi pogled prijazen. Še vedno lahko odregira nepredvidljivo in lahko pride celo do ugriza. Še posebno previdni moramo biti pri otrocih, saj ti pogosto želijo pobožati vsakega psa in ne znajo brati njihovih telesnih znakov.

3. Če pes je travo to pomeni, da je bolan ali poskuša bruhati.

Če vaš pes je travo, to ni razlog za preplah! Večina psov je travo, ker jim je to preprosto v užitek.

Znanstveniki sklepajo, da to izvira iz njihovih plenilskih dni, ko so pojedli tudi vsebino želodca njihovega rastlinojednega plena. Iz trave lahko tudi pridobijo dodatne vitamine in minerale, ki jih morda pogrešajo. Res pa je, da preveč trave lahko vznemiri njihov želodec in povzroči bruhanje. Če se vaš pes pogosto prenajeda trave in po njej bruha se je priporočljivo o tem posvetovati z veterinarjem in poskusiti omejiti to vedenje.

4. Eno pasje leto je enako sedmim človeškim.

To je zelo pogost mit, ki pa ne drži ravno. Pasjega staranja ne moremo povsem primerjati s človeškim, saj imajo eksponenetno hitrejši razvoj v prvih letih svojega življenja, nato pa se ta zelo upošasni. Tako je prvo leto pasjega življenja lahko primerljivo z 12 do 14-imi leti človeškega, saj pes v tem času spolno dozori. Ko pa je pes enkrat odrasel, se stara mnogo bolj počasi, odvisno od pasme gonov in velikosti. Manjši psi lahko živijo tudi okoli 15-18 let, medtem ko jih res veliki navadno dočakajo zgolj 7-10.

5. Mrzel in moker smrček pomeni, da je pes zdrav.

Zdravja psa ne moramo domnevati zgolj po njegovem smrčku, vedno je treba upoštevati njegovo obnašanje, prehrano itd. Če ima vaš pes topel in suh smrček to torej ni razlog za preplah, če pes drugače deluje zdrav. Če pa ima pogosto suh in razpokan smrček je priporočljiv posvet z veterinarjem.

6. Pasji gobček je čistejši od človeških ust.

Tale mit je precej zanimiv, ker je ob razmišljanju tako neverjeten, saj psi včasih jejo vse od starih ostankov na tleh do lastnih in tujih iztrebkov, poleg tega pa si sami od sebe nikoli ne umivajo zob. Najverjetneje mit izvira iz opazovanja, da se psom rane hitreje zacelijo, potem ko jih pes poliže, vendar pasja slina prav tako vsebuje bakterije, zato lizanje ran po veterinarski oskrbi vseeno ni priporočljivo. Večina odraslih psov (80-90%) ima tudi paradontalne bolezni, zato je za dobro ustno higieno priporoščjivo ščetkanje.

7. Starega psa ne moreš naučiti novih trikov.

Ta mit je poplnoma napačen, stari pes se bo prav tako lahko naučil katerega koli novega trika, ki ga želimo naučiti, dokler spoštujemo njegove morebitne telesne omejitve. Upoštevati moramo, da ima star pes pač malce manj energije in volje do učenja, zato moramo biti z njim bolj potrpežljivi.

Prav tako pa moramo biti pozorni, da starejšega psa fizično ne preobremenjujemo, saj ima lahko bolečine v kosteh ali drugačna zdravstvena stanja. Bo pa gotovo še vedno navdušen ob preživljanju časa z vami, ko se bosta učila nove aktivnosti.

8. Puščanje psa v vročem avtu je sprejemljivo, dokler ima odprta okna in vodo.

Nikoli, ampak res NIKOLI, ne puščami psa samega v vročem zaklenjenem avtu. Če ne bi tam pustili otroka, gotovo ne pustimo psa, saj psi nimajo potnih žlez in se zato še hitreje pregrejejo. Puščanje psov na vročini, tudi samo za 15min, je za njih lahko usodno, zato bodimo odgovorni!

9. Psi so smrtni sovražniki s poštarji in mačkami.

Pes, kljub morebitnim modernim alarmom, še vedno igra vlogo čuvaja hiše in želi svojega gospodarja obraniti pred morebitnimi nevarnostmi, nima pa nobenih zamer do vašega poštarja specifično. Če se do njega vede agresivno lahko to preprečite ali vsaj omejite tako, da mu poštarja nekajkrat predstavite (poštarju npr. date kakšen priboljšek, ki naj ga nato ponudi psu) in mu tako pokažete, da vam ne predstavlja nobene nevarnosti.

Prav tako se psa in mačko da socializirati tako, da se popolnoma brez težav razumeta in sta celo prijatelja. Poskrbeti moramo le, da razigran pes njevolne mačke ne izziva preveč intenzivno, drugače bo vseeno lahko dobil kakšno tačko s kremplji v obraz in zadeva se bo klavrno končala.

10. Psa je sram ko stori nekaj narobe, zato so kazni učinkovite.

Čeprav psi zelo dobro kažejo znake krivde, ko storijo nekaj narobe, je resnica takšna, da imajo psi zelo slab kratkoročni spomin in niso sposobni povezovati vaše reakcije s svojimi dejanji. Če pes povzroči nered in izgleda, da mu je zato nerodno ko ga okregate, je to zgolj reakcija na vaše občutke.

Pes začuti, da ste jezni nanj, zato mu je neugodno, ne ve pa, kaj je naredil narobe, zato najrazličejše kazni ne bodo učinkovite, in več časa mine od njegovega dejanja do kazni, manj učinkovite bodo. Zato ne mučite svojega psa brezpotrebno in ga raje nagradite za pozitivno vedenje, slabe navade pa poskusite postopoma odvaditi in preusmeriti.

11. Najboljša pasja prehrana je surovo meso, kot za njihove prednike volkove.

Psi že toliko časa živijo ob ljudeh, da z volkovi sploh nimajo več toliko skupnega, kot bi si mislili. V tem času se je njihov metabolizem prilagodil iz surove karnivorne prehrane v mnogo bolj uravnoteženo omnivorno prehrano, zato ni priporočljivo, da bi jih hranili s surovim mesom (v katerem se lahko skrivajo tudi paraziti).

12. Mešančki imajo močnejše imunske sisteme kot čistokrvni psi, zato jih ni potrebno cepiti.

Tudi v tem mitu ni veliko resnice in tudi mešančke je potrebno cepiti za enake bolezni, kot čistokrvne pse. Prav tako pa bodo čistokrvni psi kvalitetnega izvora (z rodovnikom) večinoma imeli raznovrstno in ugodno genetsko podlago za zdravo in dolgo življenje.

BONUS MIT: Tvoj pes te ima najraje na svetu!

No ta mit je pa povsem resničen. Pes svojega lastnika vidi kot vodjo krdela in nanj računa za svoje potrebe. To pomeni, da smo mi odgovorni za njegovo srečo, zdravje in varnost. Zato je pomembno, da se kot odgovorni lastniki ne zanašamo na mite in »stare resnice«, temveč o vsaki pomembni temi pridobimo strokovno mnenje, saj bomo le tako prišli do najboljših rešitev za naše kosmate kepice.

Viri:

1. https://www.hillspet.com/dog-care/resources/dog-myths
2. https://www.nutrenaworld.com/blog/dog-myths-and-misconceptions
3. https://www.thesprucepets.com/biggest-dog-myths-1117469
4. https://brightside.me/wonder-animals/14-popular-dog-myths-its-time-we-stopped-believing-759910/
5. https://www.petful.com/misc/20-dog-myths-debunked/