Tornjak - (Bosansko hercegovsko hrvaški pastirski pes)
Število ogledov: 1755Skupine pasem
Pri mednarodni kinološki zvezi (FCI) je registriranih več kot 300 pasem, ki so razdeljene v 10 skupin. V tem poglavju so opisane značilnosti posamezne pasme.
Opisi pasem psov
Opisi 200 najbolj priljubljenih pasem psov so razvrščeni po imenih Mednarodne kinološke zveze (FCI). Pri vsaki pasmi so opisani uporabnost, značaj in vzreja ter dodane kratke informacije o videzu in primernosti.
--------------------------------------------------------------------------------------
S A M O - K O T - Z A N I M I V O S T
Ime Tornjak izhaja iz bosanskega poimenovanja ograde v katero ponoči zapro ovce - ''tor''.
Pasmo so prvič registrirali leta 1981, kot Bosansko-hercegovskega pastirskega psa Tornjaka. Ker pa se tudi na ozemlju Hrvaške že dolgo ukvarjajo z vzrejo te pasme, so jo želeli tudi sami registrirati kot svojo avtohtono pasmo in to je sprožilo mnogo polemik o tem kateri državi pripada.
Toda konec dober, vse dobro, pasmo so leta 2006 po dogovoru obeh strani registrirali pod nazivom Bosansko Hercegovsko Hrvaški pastirski pes Tornjak.
2. FCI skupina – pinči, šnavcerji, molosi in švicarski pastirski psi
--------------------------------------------------------------------------------------
Pasma: Tornjak.
Zgodovina:
Tornjak je zelo stara pastirska pasma, ki obstaja že več stoletij.
Njegove korenine segajo že v čas antike, kjer so prvi znani zapisi nastali že v 9. stoletju in bili odkriti med dokumenti katoliške cerkve. Pasma je bila omenjena tudi kasneje v 11. in 14. stoletju, pod imenom hrvaški planinski pes ali bosanski ovčar. Njihov točen izvor ni znan, naj pa bi jih za pse čuvaje in borbe uporabljali že v času Rimljanov.
Najpogosteje so jih zasledili na območju Dinarskih Alp, v regiji okoli Vlašića pri Travniku v Bosni in Hercegovini. Njihovo ime izvira iz bosanskega poimenovanja ograde za ovce – tor, naj pa bi bili predniki Tibetanskega mastifa. Pasma je bila prvič registrirana leta 1981, vendar pa so jo kasneje po dilemi ali je pasma avtohtona Hrvaška ali Bosanska, znova registrirali leta 2006 pod nazivom Bosansko Hercegovsko Hrvaški pastirski pes Tornjak.
Značilnosti:
Predstavniki pasme so veliki in močni psi, ki so kljub svoji velikosti zelo gibčni in spretni. Samci dosežejo plečno višino od 65 do 70 centimetrov, samice pa od 58 do 65 centimetrov. Samci tehtajo nekje med 50 in 60 kilogramov, samice pa med 38 in 50 kilogramov.
Torjaki imajo debelo in gosto dvojno dlako, katera je nekoliko krajša na obrazu in nogah. Zgornja plast dlake je debela, groba, dolga in ravna, prav tako je debela tudi podlanka, ki ima volneno teksturo. Imajo tudi zelo košat in gibljiv rep. Prevladujoča barvna kombinacija je bela s črnimi, svetlo ali temno rjavimi vzorci.
Kljub temu pa obstaja več barvnih kombinacij. Imajo značilno dolgo glavo, močno in dolgo čeljust in škarjast ugriz. Na glavi izstopajo oči, ki so mandljaste oblike ter velika povešena ušesa.
Značaj:
Tornjaki so zelo mirni, prijazni, poslušni in inteligentni psi, ki po navadi niso nervozni ali agresivni.
Svojo čredo ali družino je pripravljen zvesto varovati. Do tujcev so najprej malce nezaupljivi, vendar prijazni. Zelo radi imajo tudi otroke, do katerih so zelo strpni, nežni in zaščitniški. Pasma je enostavna za šolanje in treniranje, radi imajo dolge sprehode in igro z drugimi psi. Ker so razmeroma veliki psi, potrebujejo veliko dvorišče. Stanovanje ni najbolj primeren bivalni prostor za Tornjaka, saj je najsrečnejši, ko lahko prosto teka okoli.
Zdravje:
Pasma je načeloma zelo zdrava in odporna. Najpogostejša zdravstvena težava je displazija kolkov, ki je zelo pogosta dedna bolezen pri večjih pasmah. Prav zaradi tega je priporočljivo omejiti telesno aktivnost in hojo po stopnicah, ki pred 6. mesecem starosti ni priporočljiva.
Nega:
Tornjake je potrebno redno krtačiti, zelo pomembna je tudi pravilna prehrana. Ker so jih v preteklosti zelo skromno hranili, v svoji hrani ne potrebujejo veliko beljakovin. Tako je za hranjenje primerna nizko beljakovinska hrana, saj lahko visoko beljakovinska prehrana vodi do težav s kožuhom .
Primeren za: izkušene
Na kratko: FCI-skupina 2: pinči, šnavcerji, molosi in švicarski pastirski psi; Država porekla: Bosna in Hercegovina; Velikost: 60 cm – 70 cm; Teža: 40 kg – 60 kg; Dlaka: gosta, dolga, mehka, dvojna, z gosto podlanko; Barva: bela s črnimi in rjavimi oznakami, osnova je vedno svetla s temnejšimi oznakami; Življenjska doba: 12 - 15 let.
Viri: