Vzreja rodovniških Dalmatincev v Psarni Od Motovuna: Intervju z izkušeno vzrediteljico Ivano Bokal

Vsi, ki že dolgo časa razmišljate o novem družinskem članu in življenjskem sopotniku ter ste se enostavno zaljubili v pasmo, #Dalmatinec, za vas imamo SUPER novičko.

Ker bi z Vami radi podelili vsako informacijo o vzrediteljih, ki oglašujejo pri nas - vam z največjim veseljem predstavljamo hrvaško psarno Od Motovuna. Ukvarjajo se z vzrejo prečudovitih rodovniških predstavnikov pasme, Dalmatinec.

• FCI/HKS psarna dalmatinskih psov OD MOTOVUN, lastnice Ivane Bakal, se nahaja v Zagrebu in ima tridesetletno tradicijo vzreje te, ene najbolj znanih pasem psov na svetu.

Dalmatinci so srednje veliki psi in so na voljo v dveh barvnih različicah: beli s črnimi lisami ali beli z rjavimi lisami. Nujno jim je bivanje v topli hiši, kot članom družine, iščejo gibanje in kakovostno druženje.

»Prve korake v življenju sem naredila s pomočjo družinskega psa Apisa Cerovačkega, nemškega ovčarja, zaradi katerega sem svoje življenje posvetila čudovitemu hobiju, vzreji dalmatinskih psov. V družini naših sostanovalcev so imeli psa dalmatinca Ben von Adriatica, ki je bil v tistem obdobju slavni šampion.

Pogosto sem ga čuavla in je najbolj zaslužen, da sem vzljubila to pasmo. Prvega dalmatinca Marka Jelenskega sem dobila leta 1973. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja sem postla lastnica samičk Aiše in Dive Danaje, ljubezen do njiju me je motivirala za vzrejo.

Danes imam v svoji psarni njihove potomce v peti, šesti in sedmi generaciji. Vsako leto imam eno do dva legla šampionskih staršev z odličnim temperamentom in odličnimi zdravstvenimi testi. Legla imajo rodovnike Hrvaške kinološke zveze.

• Ponosna sem na dosežene naslove svetovnih, evropskih in mednarodnih prvakov ter neštetokrat osvojene naslove državnih prvakov.
• Predvsem pa so moji psi prvaki mojega srca.

Z mano so od prvih dni do najgloblje starosti. V mojih rokah se rodijo in zapustijo ta svet. Mojega življenja si brez njih ne morem predstavljati."

Na kratko o pasmi Dalmatinec:

Dalmatinec je še posebej zaradi znamenite risanke in kasneje tudi filma ''101 DALMATINEC'' - zelo znana pasma, ki je ime dobila po pokrajini - Dalmacija na Hrvaškem.

Kljub imenu pa niso nikoli dokazali, da resnično izhaja od tam.

• Zanimivo je to, da se mladiči skotijo brez pik.
• Posebnost te pasme so črne ali rjave pike na čisti beli dlaki in se med sabo praviloma ne prekrivajo.
• Prve črne pike dobijo namreč šele po tednu ali dveh po skotitvi. Njihova barvna podlaga je izpopolnjena šele, ko dopolnijo leto in pol.

Nobena druga rodovniška pasma ''nima takšne barvne kombinacije'', zato ni čudno, da so dalmatinci tako samosvoja pasma psov.

Zelo se naveže na ljudi in sledil vam bo kot senca.

• Opis pasme: Več o tej zares edinstveni in prečudoviti pasmi, pa si lahko preberete tudi na našem oglasniku - tukaj.

Spoznajte vzrediteljico, ga. Ivano Bakal:

Vzreditelji od novih lastnikov pričakujejo, da mladičke sprejmejo v svoj dom kot družinske člane. Vsi, ki ste se enostavno zaljubili v to pasmo - VABIMO Vas, da se spodaj med kontaktnimi podatki obrnete direktno na vzreditelje. ⬇⬇

VESELI bodo Vašega klica in obiska. ❣ Spodaj prilagamo njihove kontaktne podatke:

• Lokacija: Zagreb / Hrvaška
• Kontakt: +385958666738 / ivanabakal@gmail.com

Obiščete pa lahko tudi njihovo spletno stran ter uraden Facebook ali Instagram profil.

(Kliknite spodaj na željeno ikono)

--------------------------------------------------------------------------------------

DELIMO informacije med VAMI | Vaš Živalnik.si - Slovenski oglasnik za živali.

ℹ OSTALI VZREDITELJI ℹ

Prav tako ste VABLJENI vsi ostali vzreditelji, da oddate kratek oglas in se predstavite na našem oglasniku Živalnik.si.

Lep pozdravček od Ekipe Živalnik.

Ekipa Živalnik - Info@zivalnik.si - BNG d.o.o.

-----------------------------------------------------------------------------------

► Pa še nekaj za konec: Zakaj to počnemo in kako se je vse skupaj pravzaprav sploh začelo? Enostavno, ker jih imamo najrajši!

“An animal's eyes have the power to speak a great language.” - Martin Buber.